Znanstveniki zahtevajo:
Brez vetrne energije v gozdu in na zavarovanih območjih!
V 64-stranski posebni brošuri Nature Conservation Initiative (NI) 22 znanstvenikov preučuje učinke vetrnih elektrarn na naše gozdove in krajinska varstvena območja, zaščito vrst in biotsko raznovrstnost. Njihova zahteva: V gozdovih in zavarovanih območjih se ne sme graditi vetrnih elektrarn. "Pretvorba gozdov in polnaravnih habitatov v energetska industrijska območja predstavlja eno največjih dodatnih groženj biotski raznovrstnosti in s tem preživetju ljudi in živali. Enostransko služenje finančnim interesom vetrne elektrarne v primerjavi z vsemi drugi družbeni problemi imajo izjemno eksplozivno moč socialnega miru in škodijo varstvu narave, vrst in krajine,« je poudaril Harry Neumann, predsednik Nature Conservation Initiative (NI).
Brez širitve na račun narave
Druga velika kriza tega stoletja, globalna izguba biološke raznovrstnosti, je v javnem diskurzu deležna bistveno premalo pozornosti, pravi evolucijski biolog prof. dr. Matija Glaubrecht. »To dokazuje tudi zelo vprašljiva odločitev trenutne koalicije, da žrtvuje vrste in ohranjanje narave v gozdovih in na poljih v tej državi. Vsekakor pa spet gospodarski razmah na račun narave.«
Gozdovi niso industrijske lokacije
»Gozdovi načeloma niso industrijske lokacije in niso združljivi z nobeno obliko tehnične preobrazbe. Zaradi varstva narave in vrst je treba gozdove na splošno ohraniti brez vetrnih elektrarn. Le tako je mogoče ohraniti naravno funkcijo gozda kot dragocenega življenjskega prostora tako za netopirje kot za druge vrste,« je poudaril biolog Konstantin Müller, namestnik. Predsednik NI. »Zlasti evropska divja mačka, ki se močno pojavlja v naših domačih gozdovih, potrebuje gozdove brez vetrne industrije. Na splošno se lahko domneva, da je mogoče predvideti izgubo potencialnega reproduktivnega prostora za samico divje mačke, ko je v gozdu zgrajen vetrni industrijski obrat, 50–150 ha. Pomanjkanje ustreznih območij za razmnoževanje lahko povzroči prenehanje razmnoževanja pri divjih mačkah,« je poudarila raziskovalka divjih mačk Gabriele Neumann.
Velika sosednja zavarovana območja so na dnevnem redu
dr. nat. Wolfgang Epple, evolucijski biolog in avtor, dodaja: »Načrti trenutne vlade za zaščito podnebja pomenijo konec varstva narave in krajine. S tem, ko daje prednost obnovljivim virom energije, želi vlada spodkopati načelo tehtanja interesov. Prizadevanja za ohranjanje morajo vključevati sile narave. Velika sosednja zavarovana območja so na dnevnem redu. Sem spadajo tudi varstvena območja krajine. Območno intenzivni posegi z obnovljivimi viri energije nasprotujejo vsem dosedanjim uspehom in pristopom k ohranjanju narave. Načrte, ki označbo »naravovarstveno« reducirajo do absurda, je treba ustaviti.«