Javna predstavitev in razprava v okviru izdelave krajinske zasnove Krasa v Divači
26. 09. 2024

Zakaj odločni NE vetrnim elektrarnam na območju občine Divača
Industrija vetrne energije rada prikazuje vetrne elektrarne kot poceni, stabilen in varen vir dohodka, država pa močno subvencionira gradnjo vetrnih elektrarn brez odgovornosti za okoljske posledice.
Ob pregledu letnih poročil vetrnih elektrarn se pojavi podoba še enega zelenega mehurčka. Poceni javni denar in velikodušna podpora, skupaj z lepimi željami so ustvarili tla, kjer kapitalisti uspevajo na račun javnosti in okolja.
Trdi se, da potrebujemo več vetrne energije, toda kako utemeljena je ta trditev? Ali je potrebno več vetrne energije in če je, za kakšno ceno?
Ko gre za vetrno energijo, politika in zagovorniki po navadi spregledajo okoljske, znanstvene in človeške vidike. O negativnih učinkih in resničnih stroških se le redko razpravlja v odprti razpravi in informacije ne dosežejo prebivalstva.
Vetrne elektrarne naj bi v skladu s splošno podnebno propagando zagotavljale "zeleno" in "čisto" električno energijo. Vendar je resničnost drugačna.
Občina Divača promovira Kras kot nedotaknjeno območje, kjer ljudje, živali in okolica živijo in dihajo za nedotaknjeno naravo in ščitijo naravno in kulturno dediščino. Umestitvi vetrnih turbin kjerkoli v občini nasprotuje tudi Park Škocjanske jame, ki se nahaja v vplivnem območju vetrnih elektrarn in je zaradi izjemnih naravnih lepot edini v Sloveniji vpisan na seznam kulturne in naravne dediščine pod okriljem UNESC-a.
· Trenutni potek pridobivanja soglasij in potrebnih dokumentov za umestitev vetrnih elektrarn na območju Krasa je v nasprotju z usmeritvami ki jih je dal projekt Kras. Ta projekt so s podpisom podprli vsi župani kraških občin. V omenjenem projektu so kraška kulturna krajina, gmajne, vinogradi, suhi zidovi, površinski kraški pojavi, vasi in arhitektura brez motečih pretiranih vertikal, skratka enkratna veduta glavne naravne in kulturne vrednote trga prostora. Vizija projekta Kras se v trenutku sesuje ob ideji s polji vetrnih elektrarn. Uničenje bistvene prvine Krasa je tipičen primer čudne in nevarne mešanice arogantnega tujega kapitala, domačega neznanja in nezdravih ambiciji.
· v maju 2014, so krajani Krajevne skupnosti Senožeče poleg evropskih volitev, imeli referendum in odločali o umestitvi vetrnih elektrarn. Da je problematika umeščanja vetrnih turbin v njihovo okolje zelo pereča, so krajani potrdili z visoko, 64 odstotno udeležbo, pri čemer se jih je 58,2 odstotka opredelilo proti umestitvi vetrnih elektrarn. Visoka udeležba potrjuje, da je bila odločitev o izpeljavi posvetovalnega referenduma upravičena. Po referendumu, ko je bila znana večinska volja ljudi, je Občinski svet na redni seji 28. maja 2014 sprejel naslednji Sklep in z njim seznanil tudi vlado in Ministrstvo za okolje

• Večinska volja krajanov KS Senožeče, izkazana 25. maja 2014 na posvetovalnem referendumu o umeščanju vetrnih elektrarn na območju Krajevne skupnosti Senožeče, naj se realizira tako, da se v občinski prostorski načrt ne umešča novih vetrnih polj na območju KS Senožeče.
  
• Na Vlado Republike Slovenije naj se skupaj z izkazano voljo krajanov na referendumu (Poročilo) pošlje zahteva o ustavitvi postopka priprave državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška Brda.
  
• Priprave novih »državnih prostorskih načrtov« naj se ne začenjajo dokler se ne sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo upoštevala dognanja o škodljivosti infra hrupa za ljudi in živali, ki bo strokovna podlaga za umeščanje vetrnih elektrarn z vidika ustrezne zaščite zdravja ljudi.
  

Kot neizpodbiten NEumeščanju VE na območju občine Divača se kaže v naslednjih dejstvih:

• Opazno izpostavljen poseg umestitve vetrnih elektrarn, ki bi bil viden s širšega območja Krasa in frekventnih območij (avtocesta etc.), kar ima posledično vpliv na izgled, zaznavanje in dojemanje kulturne kraške krajine oziroma na obstoječo krajinsko sliko;
  
• Zavarovano območje - vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame. Škocjanske jame so opredeljene kot svetovna naravna in kulturna dediščina, varovana na podlagi Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (notifikacija, Uradni list RS št. 15/1992) UNESCO. UNESCO-va svetovna dediščina smo že 30 let! Vplivno območje je opredeljeno kot širši prostor tudi v smislu ohranjanja kakovosti krajinske podobe območja, kar je pomembno za dojemanje naravne ohranjenosti širšega območja;
  
• Sklep Vlade RS leta 1994, ki je sprejela sklep o kandidaturi območja slovenskega klasičnega Krasa za vpis v seznam svetovne dediščine UNESCO. Predlog je bil v UNESCO sprejet in vključen v prvo fazo vpisa, in sicer na poskusni seznam svetovne dediščine;
  
• Območje NATURA 2000, na katerem živijo zavarovane in ogrožene vrste netopirjev in ptic, na katere bi elektrarne lahko vplivale zaradi morebitnih trkov, fragmentacije habitata, izgube lovnega habitata, pojava dezorientacije pri netopirjih zaradi ultrazvoka, ki ga oddajajo turbine ipd.;
  
• Neposredna bližina!!! poselitvenih območij, zaradi vplivov na bivalno kakovost (vidna izpostavljenost) in zdravje ljudi (hrup – infrazvok in nizkofrekvenčni hrup). Tu gre za vpliv na življenje ljudi po vsej občini – od Gabrč do Senožeč, do Vremske doline in Divače ter do zavarovanega območja Regijskega parka Škocjanske jame in Brkinov, saj so stolpi predlaganih vetrnic skupaj z elisami visoki okoli 200 metrov.
  
• Izključevanje s konceptom trajnostnega turizma in strategijo razvoja turizma in strategijo razvoja turizma do 2025iz katerih izhaja strateška vizija, da Slovenija je zelena, butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in osebno zadovoljstvo.
  

Minister Bojan Kumer je med drugimi izjavami tudi izjavil: »ČE LJUDJE VETRNIC NE SPREJMEJO, JIH TAM NE BO«(22. novembra 2023, (Radio Prvi, Ob osmih,). Izjave Tomislava Tkalca z Ministrstva za naravne vire in prostor) in Sandija Rutarja z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo: »… dajmo izkoristiti netvegana območja, umeščati vetrne elektrarne najprej na degradirana in potencialna prednostna področja … upoštevati bo potrebno lokalno prebivalstvo …« (23. novembra 2023, Radio Prvi, Studio ob 17.00, ).
To so lepe besede s katerimi zaslepiš ljudi, resnica pa je bolj boleča. Vsi postopki glede umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji so še vedno v teku in pristojna Ministrstva so dodala dodatni zagon s sprejetjem Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (UL RS, št. 78/23) .
V zadnjih letih na področju vetrne energije je bilo opravljeno veliko število raznih študiji, analiz, preiskav. Študije temeljijo na napačni predpostavki, da škode, ki jo vetrna elektrarna povzroči v svoji okolici, ni treba nadomestiti – saj je treba vetrno elektrarno dojemati kot ustvarjanje vrednosti. Na oškodovancu je, da jo sprejme! Danes je izkoriščanje vetrne energije v Sloveniji v nasprotju z varstvom lastnine posameznika, pravno varnostjo in ustavno varovanimi pravicami.
To je kratek odgovor, zakaj lokalne skupnosti nasprotujejo vetrnim elektrarnam!
V okviru okoljske zakonodaje se izvaja načelo onesnaževalec plača. V sektorju vetrne energije je obratno. Onesnaževalec je plačan, da uniči naravo.